 | Rok Svetlič
Dve vprašanji sodobne etike
V zadregi najti boljši izraz sem to delitev poimenoval pra-etika. Je razlikovanje, ki mora vselej ostati pri življenju. Če se začneta mešati prva in druga sfera, to nujno vodi v zlo: če moderni vzorci morale vstopijo v sfero, ki je rezervirana za polje svobode vesti, za (postmoderno) iskanje osebne izpolnitve, je posledica tega totalitarizem, ki ljudi posili z življenjem v neki Resnici. Če pa se postmoderni vzorci začnejo uporabljati v sferi, ki mora biti urejena z brezprizivno prepovedjo določenih ravnanj, je posledica nezmožnost zaščititi ljudi pred nasiljem. Le dokler sta ti sferi ločeni, imamo opraviti z etiko dopuščanja, ki jo povzema sintagma pustiti-biti. Rok Svetlič
Etika, ki jo zagovarjam v tej knjigi, je etika dopuščanja, ki želi iti prek naivnega razumetja pojma dopuščanja: anything goes. To se hitro razveže v razpuščanje in končno v razpust: v legitimacijo vsakršnih (tudi nasilnih) aktivnosti, ki je posledica odprave vsake metapozicije. To skušam preseči z vpeljavo koeksistence dveh polov etike: postmoderne odprtosti za enakopravno igro vseh smislov na eni strani in moderne strogosti, ki oborožena z absolutnostjo in kategoričnostjo brezprizivno preganja določene oblike delovanja. Prvo sfero zajemam z vprašanjem kako-biti, drugo z vprašanjem kako-delovati. Iz spremne besede
Veliko bolj problematično in zavezujoče je to, da tudi med ljudmi velikih idej, ki jim ruleta modnih nazorov k sreči ne stopa v glavo, prevladuje misel o zadnji koristi mišljenja, verovanja, ustvarjanja in raziskovanja. In ta, sicer precej neznanstveno izražena misel nam na široko odpira vrata v problematiko pričujoče knjige.
Janko Lozar
|
