 | dr. Igor Koršič
Televizija in kakovost Kako ju razvijati
S tem pisanjem ne želimo posredovati kakšnih večnih in dokončnih resnic o tako ključni, kompleksni, zapleteni in težki temi, kot je kakovost. Naš namen je znatno skromnejši. Ustvariti želimo forum za kar se da mnogostransko razpravo o njej. Problem kakovosti želimo osvetliti iz kar največ zornih kotov. S tem poskušamo omogočiti globlje razumevanje pragmatičnega danskega projekta za izboljšanje danske nacionalne televizije z naslovom Kakovost programov. V ta namen navajamo tako stališča in izsledke sodelavcev te projektne skupine kot stališča vrste televizijskih ustvarjalcev, strokovnjakov, pisateljev, filozofov, teoretikov in drugih. Po drugi strani skušamo vprašanje kakovosti približati vsakdanjemu življenju. Še posebej podrobno skušamo osvetliti povezavo med kakovostjo in televizijskim ustvarjanjem. Tako v drugem delu priročnika posredujemo tudi nekaj čisto oprijemljivih, uporabnih napotkov in predlogov za izboljšanje kakovosti našega dela. dr. Igor Koršič
Izredni profesor dr. Igor Koršič je predstojnik katedre za zgodovino in teorijo filma na AGRFT v Ljubljani. Je gostujoči predavatelj na vrsti tujih filmskih šol in predstavnik Slovenije v Eurimagesu. Vodi mednarodni raziskovalni projekt, v katerem proučuje odnos med teorijo in ustvarjalno prakso na filmskih šolah. Sodeluje v vodstvenih organih vrste evropskih programov za razvoj filmskih projektov in za usposabljanje filmskih avtorjev ter vodi Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev (DSFU). Iz spremne besede
Dr. Igor Koršič, avtor knjige Televizija in kakovost, izhaja iz navideznega protislovja med televizijo in kakovostjo. Bralcu prijazno razčleni pojem kakovosti in ponudi vrsto praktičnih napotkov za kakovostno delo televizijskih ekip. V ta namen komentira in pojasnjuje razmišljanja vrste filozofov, umetnikov, teoretikov in televizijskih ustvarjalcev. Eden pomembnejših virov je pragmatično naravnan (samo)raziskovalni projekt danske javne televizije na to temo. Ključni sta vprašanje časa in tehnologije in sicer v več pogledih. Za estetsko kakovost je potreben čas in to ne samo za ustvarjanje. Po drugi strani se zdi tehnologija kot taka skregana z estetsko kakovostjo, za katero tu gre. Pri tehnologiji lahko zadevo spremenimo tako, da spremenimo svoj odnos do nje, da spremenimo svoje praviloma romantično odklanjanje tehnologije, kronično pomanjkanje časa pa lahko nadomestimo z obsežnimi in temeljitimi pripravami ter z aktiviranjem ustvarjalnega potenciala prav vseh sodelavcev. Ključni so medčloveški odnosi, kakovostno komuniciranje in skupni jezik!
|
