 | Nejc Gazvoda
Vevericam nič ne uide
Vstala je in šla na WC. Natakar jo je zelo očitno pogledal v rit.
"Samo zažvižgati še moraš, čapo," sem mu rekel.
"Ko te vidim, ko nisem na delu, ti jebem mater," je rekel in zarožljalo je, ko je z ogromnim pečatnim prstanom potrkal po točilnem pultu. Nje pa še vedno ni bilo nazaj. Sekunde so minevale zelo počasi. Imel sem občutek, da je lokal potihnil. Kot da bi vse čakalo nanjo. Takrat se je pult rahlo stresel. Vibriral ji je mobitel. Majhen, z očitno neserijskim, živo roza ohišjem. Natakar je nekam odšel. Nihče me ni gledal. Hotel sem samo videti, kdo kliče. Stegnil sem roko in ga pograbil. Adrenalin mi švignil po žilah in delno sem se vzburil. Na zaslonu je utripalo - LJUBI. Že sem stegnil roko, da bom dal nazaj. A natakarja še ni bilo. In mogoče je bilo zadnje pivo res za pogum. Preveč poguma. Oglasil sem se.
"Halo," sem rekel.
"Katarina? Halo? Kdo je to?" je rekel moški glas.
"Njen fant," sem malce hripavo odgovoril. Tresel sem se od razburjenja. Videl sem natakarja, ki se je vračal in buljil v listek z naročili.
"Nimam časa za zajebancijo. Res ne. Povej ji, da so ji fotra v bolnico odpeljali. Infarkt. Lahko da bo umrl. Naj čim prej pokliče mamo."
Zveza se je prekinila. Dvignil sem pogled. Natakar me je gledal. Pečatni prstan se mu je svetil pod neonsko svetlobo lokala. Čisto počasi sem stegnil roko in položil mobitel nazaj na njegovo prejšnjo mesto, strmeč v natakarjeve oči, on pa je nepremično strmel nazaj vame in pomival posodo. Takrat se je ona vrnila. Še preden sem jo videl, sem slišal klikot visokih pet. Sedla je in prekrižala roke. Tokrat ni strmela v nikogar. Oči je imela rahlo priprte. Čutil sem kapljice pota, ki so se mi začele nabirati na čelu. Nejc Gazvoda
Nejc Gazvoda se je rodil leta 1985 v Novem mestu, kratke zgodbe je napisal še kot gimnazijec. Urednikoval je osnovnošolskemu glasilu Najča in gimnazijskim Stezicam, sproti pa objavljal tudi v različnih literarnih revijah. Zaveda se, da bi bil svet brez literature in filmov grozno dolgočasen, zato jim posveča večino svoje pozornosti. Čeprav se ponavadi pretvarja, da ne mara ljudi, je ravno "človeško" tisto, kar mu daje navdih. Trenutno najraje preživlja dneve z osebo, ki je obarvala oči njegovim literarnim junakinjam.
Zbirka kratkih zgodb "Vevericam nič ne uide" je bila nominirana za najboljši literarni prvenec leta 2004, dobila pa je Dnevnikovo fabulo 2006, nagrado za najboljšo zbirko kratke proze in nagrado Zlata ptica 2005 za literaturo!
Prvenec Nejca Gazvode je tekst o iščoči se, osamljeni generaciji osemnajstletnikov. Osemnajst let je star tudi Nejc, ki obiskuje 4. letnik gimnazije. Kljub mladosti avtorja pa je prvenec zrelo literarno delo, ki preseneča s svojo svežino. Atmosfera je na trenutke gogovska (tudi dogaja se v istem mestu kot Grumov Dogodek v mestu Gogi), ko si avtor prizadeva definirati grozo in žalost. Kot zapiše sam: inducira stvarnost. Junaki (in antijunaki) so šibki in močni, živi in mrtvi, v času nesmislov iščejo smisel. Večkrat se umaknejo onstran, tudi v svet med svetovoma živih in mrtvih, kar je prispodoba za svet med otroštvom in odraslostjo, izvrženost in nesprejetost hkrati. Njihova največja dilema je v tem, ali se vrniti v svet brez občutkov in čustev. Skozi lokalno atmosfero, ki je atmosfera slehernega slovenskega mesta, nam nudi vpogled v načine razmišljanja, v strahove in želje, fobije in fantazme naše najmlajše pišoče generacije.
Odzivi
komisija za nagrado Zlata ptica Nagrada Zlata ptica 2005 za literaturo Nejcu Gazvodi
Nejc Gazvoda je z jezikovno bravuroznostjo in nepredvidljivo strukturo na novo, s tipalkami generacije osemdesetih let, povedal zgodbo o odraščanju, hkrati pa je v Veverice ujel tudi atmosfero časa in sveta, v katerem živimo, MaNja prej nisem nikoli brala takšne knjige, ki bi mi omoočala pogled vase, svojo osebnost sem nekako sestavljala skozi knjigo, čeprav sem jo brala dvakrat, super je! Sabinca Svet med resničnostjo ter domišljijo v knjigi ima tanko mejo, Bralec ne ve natančno kaj je želel s posameznimi dejanji pisatelj povedati, zato je potrebno knjigo prebrati pozorno, Vsekakor pa nate naredi velik vtis in jo vsem toplo priporočam, |
