 | Sebastijan Pregelj
Leta milosti
Nekoč je živela ženska, je pripovedoval moški glas, ki je v eni sami noči odsanjala svoje življenje tako močno, da se prihodnje jutro ni več zbudila. Nekoč je živel moški, je pripovedoval ženski glas, ki je ljubil tako strastno, da je pozabil šteti dneve. Kdor pozabi šteti dneve, je nadaljeval moški glas, ujame čas. Kdor ujame čas, je govoril ženski glas, ima eno samo noč dovolj. Sebastijan Pregelj
Sebastijan Pregelj sodi v mlajšo generacijo slovenskih pisateljev. Rodil se je leta 1970 v Ljubljani. Je diplomirani zgodovinar. V revijah objavlja zgodbe od leta 1992. Leta 1996 je izšel njegov prvenec Burkači, skrunilci in krivoprisežniki, leta 1999 je sledila zbirka kratke proze Cirilina roža, leta 2002 pa še zbirka kratkih zgodb Svinje brez biserov. Sodeluje v antologiji Čas kratke zgodbe, ki je izšla tudi v nemškem in češkem prevodu. Živi in dela v Ljubljani in je član Društva slovenskih pisateljev.
Angeli ali ljudje, varnostna služba ali jezuiti, psihiatri ali pacienti, naša življenja so prepletena bolj, kot si mislimo, in na več dimenzijah. Če povemo to na klepetu ob kavi ali s pomočjo polnokrvnega magičnorealističnega postmodernega romana, morda niti ni tako pomembno. Razlika je v tem, kako. Sebastijan Pregelj ni pisatelj, ki bi to počel površno. Zadovolji se samo s presežki.
|
