 | Cvetka Bevc
Škampi v glavi
Oč je vedno uporabljal take žiletke za britje. Sem jih videla, ko jih je odlagal v kopalnici na umivalnik. Ko jih je porabil. Nikoli jih ni vrgel v smeti. Kako je mat znorela zaradi tega. Otrok se lahko ureže, je vreščala. Potem so prišli najbrž drugi patenti. S polovičko britvice ali nekim ostrim rezilom, vpetim v plastiko in s podaljškom v plastični ročaj. Kar pripravnim tudi za britje nog. Četudi oč opazi, da ni edini, ki uporablja te stvari, nič ne reče. Ja, on tolikokrat nič ne reče. Kot da se mu jebe. Pa vem, da se mu ne, a vseeno tako deluje. Saj to poznam. Ko se delaš, da ni nič. Mogoče pa res ni nič. Si rečem včasih, ko bi me tisti očev sajninič moral zaboleti, pa me ne. Kot da tisti sajninič zadane ob neko skorjo, s katero sem obdala svojo notranjost. Ne, če sem čisto natančna. Ni skorja. Skorja je hrapava Tista reč okoli mene pa je gladka. Hladna. Hladna kot kovina. Ja, kovina je. Jekleni zid. Nekaj takega. Cvetka Bevc
Cvetka Bevc, pisateljica, pesnica in glasbenica, rojena 1960 v Slovenj Gradcu, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani zaključila študij muzikologije in primerjalne književnosti ter se izpopolnjevala na University College Cork. Kot avtorica radijskih iger je sodelovala z radiem Ljubljana, Maribor, Zagreb in Trst, ustvarila nekaj filmskih scenarijev in glasbeno gledaliških predstav ter številne glasbene podobe in izvirne glasbe radijskih iger, gledaliških predstav in filmov. Piše prozo (Prigode Špelce Žvekič, Soba gospe Bernarde, Zgodbe iz somraka, Škampi v glavi), poezijo (Prelet žerjavov, Med ločjem. Odbleski), knjige za otroke (Klavirski duhec Jošti, Abecednik zaljubljene krastače, Labod Zaki najde starše, Veverica Mica, Pesem za vilo) in radijske igre. Za zbirko kratkih zgodb Zgodbe iz somraka (Goga 2007) je prejela literarno nagrado Mreže mest 12. Pazinskih literarnih srečanj. Iz spremne besede
Cvetka Bevc, pesnica in pisateljica, ki je poleg drugega napisala tudi mnogo otroških in mladinskih del, je v svojem najnovejšem romanu Škampi v glavi opisala druščino petnajstletnikov, dijakinj in dijakov prvega letnika gimnazije, ki vsak zase in skupaj doživljajo lepo in hkrati strahotno težko obdobje odraščanja. Pred bralce jih je postavila tako, da so živi, naslikani v globino, se pravi psihološko, in v širino (v njihovih socialnih interakcijah) in sicer skozi šestnajst poglavij, ki so pripovedi Lare, Tise, Damirja, Gizi, Gaje, Pigsa in drugih. Vsak človek išče svoje mesto v družbi, mladi še posebej intenzivno. Škampi v glavi prikazujejo peterico mladih in njihovih odnosov, ki se gibljejo na krožnicah prijateljstva in ljubezni.
Barica Smole
|
