sien
Zalozba Goga
Faksimile Postaja

Rudi Mlinar
Postaja

roman, 172 strani
italijanska vezava
ostale knjižne izdaje, izdano v 2007

Nakup Želim kupiti to knjigo
cena: 19 EUR

»Koliko denarja sem posodil ljudem! Potem ga nisem nikoli dobil nazaj. In ga najbrž tudi nikoli ne bom. Tisti, ki mi je bil največ dolžan, je prejšnji mesec umrl. Njegovi sorodniki zdaj pravijo, da za njegove dolgove ne odgovarjajo. Prasci hudičevi … Saj si je sposodil zanje, tako mi je rekel. Sodnica je dala pa njim prav … Si slišal? Sodnica je dala njim prav … Je to pravna država, te vprašam? Vse to je mafija … hudiči držijo skupaj in posameznik ne more proti temu nič.«
»No, no, tako hudo pa menda le ni,« sem začel braniti državo, četudi me za to ni prosila in morebiti si tega tudi ni zaslužila.

Rudi Mlinar

Portret Rudi Mlinar

Rudi Mlinar (rojen 1950 na Dolgi Brdi v bližini Prevalj) je napisal približno dvajset gledaliških del za mladino in prav toliko za odrasle, prvo samostojno publikacijo pa je izdal leta 1984 (zbirka črtic Pekoče zvezde). Leta 2004 je izšel roman Ciril iz Šentanela(Mohorjeva založba v Celovcu), istega leta je v nadaljevanjih v tedniku Nedelja izhajal roman Kjer ptice oneme, ki je leto kasneje izšel tudi v knjižni obliki pri Mohorjevi v Celovcu. Leta 2005 sta izšla zbirka črtic Vstopite (Mohorjeva založba Celje) in roman Vsa njegova križpotja (Salve), ki ga je napisal skupaj z ženo Ivano Vatovec.

Iz spremne besede

Podajanje dejstev iz življenja na območju postaje je popestreno z opisi vsakdanjih skrbi zaposlenih, z živahnimi in mestoma skoraj liričnimi vstavki opisov življenja delavcev na postaji: „Gor, dol, levo, desno … je plesala guma po steklu. Ali je zaslutil, da ga Hasan ne vidi več, da se je vrnil v svoj svet, v katerem zanj ni bilo prostora. Pohitel je naprej. Ko je bil nekaj korakov stran, se je obrnil, kajti obšlo ga je, da bi vendarle bilo dobro še kaj reči. Pa ni. V pomitih steklenih površinah so se pasle Hasanove ovce.“
Ko hitimo z vlaka ali na vlak, niti ne pomislimo, koliko pridnih rok nam omogoča varno bivanje na postaji in vse, kar je potrebno za gladek potek opravil v zvezi s potovanjem. Z Mlinarjevo Postajo so ljudje, ki skoraj neopazno skrbijo za to, da vse v zvezi z železniškim prometom (od parkirišča pri postaji, okrepčevalnic, blagajn, garderob, sanitarnih prostorov, itd.) teče gladko, stopili iz sence.