Košarica (0)

V košarici ni izdelkov.

Novo mesto Short

S festivalom želimo opozoriti na pomembnost zbirk kratke proze, izpostaviti avtorice in avtorje, ki si zaslužijo zapolniti novo mesto v zgodovini slovenske literature. Festival poteka v sodelovanju z Društvom slovenskih literarnih kritikov, gostimo nominirance in na koncu podelimo nagrado novo mesto. Festival poteka konec avgusta, zaznamuje ga tudi pogovor in pripovedovalski večer na izbrano temo.

Program

festival kratke zgodbe, bo letos potekal od 25. 8. do 29. 8. na terasi pred knjigarno in kavarno Goga. Gostili bomo štiri nominirance za nagrado novo mesto. Tema pogovora in pripovedovalskih večerov bo azil in azil v jeziku. Gostili bomo ustvarjalce in ustvarjalke, ki ustvarjajo v drugih jezikih, živijo pa v Sloveniji. Kot vedno bomo podelili nagrado za najboljšo zbirko kratkih zgodb preteklega leta.

Nominiranci za nagrado novo mesto so:

Sergej CURANOVIĆ: PLAVALEC, Cankarjeva založba

 

Ana SVETEL: DOBRA DRUŽBA, LUD Literatura

 

Veronika SIMONITI: FUGATO, Litera

 

Zarja VRŠIČ: KOZJEGLAVKA, Cankarjeva založba

 

Žirija za nagrado za najboljšo zbirko kratke proze v sestavi Vanesa Matajc, Matej Bogataj, Žiga Rus in Ana Geršak je letos prebrala in pregledala nekaj več kot 50 knjig, ki so v sistemu COBISS uvrščene pod oznako kratka proza z letnico 2019. Poleg recenzijskih izvodov, ki so jih zagotovile založbe, je žirija tudi letos poiskala in ocenila tiste kratkoprozne izdaje, ki so bile v zadostni meri distribuirane v osrednjih splošnih knjižnicah in knjigarnah po Sloveniji. Tako kot običajno doslej se je izkazalo, da med naštetimi ni malo ponatisov, antologij ali žanrsko prekvalificiranih besedil (na primer romanov, spominov in hibridnih žanrov), pa tudi težje dostopnih izvodov, ki so le v dveh ali treh specializiranih knjižnicah. Delo žirije so letos ovirale tudi izredne razmere, saj so bile knjižnice zaradi pandemije dlje časa zaprte.

 

V primerjavi s preteklimi leti se zdi, da so bile zbirke kratke proze z letnico 2019 tematsko in slogovno bolj dinamične in so večinoma presegle običajni osebnoizpovedni in memoarski okvir. Žirija zato ni imela lahkega dela, zbirke, ki so se prebile v četverico, pa odlikuje ravno samosvoj avtorski glas z izstopajočim formalnim, tematskim in/ali slogovnim pečatom.