O knjigi

Podajanje dejstev iz življenja na območju postaje je popestreno z opisi vsakdanjih skrbi zaposlenih, z živahnimi in mestoma skoraj liričnimi vstavki opisov življenja delavcev na postaji: „Gor, dol, levo, desno … je plesala guma po steklu. Ali je zaslutil, da ga Hasan ne vidi več, da se je vrnil v svoj svet, v katerem zanj ni bilo prostora. Pohitel je naprej. Ko je bil nekaj korakov stran, se je obrnil, kajti obšlo ga je, da bi vendarle bilo dobro še kaj reči. Pa ni. V pomitih steklenih površinah so se pasle Hasanove ovce.“
Ko hitimo z vlaka ali na vlak, niti ne pomislimo, koliko pridnih rok nam omogoča varno bivanje na postaji in vse, kar je potrebno za gladek potek opravil v zvezi s potovanjem. Z Mlinarjevo Postajo so ljudje, ki skoraj neopazno skrbijo za to, da vse v zvezi z železniškim prometom (od parkirišča pri postaji, okrepčevalnic, blagajn, garderob, sanitarnih prostorov, itd.) teče gladko, stopili iz sence.