Literarni večer z Joanno Bator v Gogi
Peščena gora je poetično ime za betonski blok v šlezijskem mestu Wałbrzych, kamor je umeščeno dogajanje istoimenskega feminističnega, ikonoklastičnega, jezikovno svežega in z epskim zamahom izpisanega romana Joanne Bator (1968). Skozi številne majhne, pogosto ganljive, tople ženske zgodbe se izrisuje prepričljiv panoramski portret povojne poljske družbe z njenimi etničnimi, religioznimi, patriarhalnimi in drugimi mitologijami.
Feministična odločnost je tista, zaradi katere proza Joanne Bator ni čisto nič fina in napudrana, pač pa do komolcev potopljena v vse(m) preveč človeškem. Namesto romantike nam postreže z »revmantiko«, namesto korektnosti pa s ko(n)k(r)etnostjo. Gre za pripovedni zamah, ki zbada in ščiplje kakor vroča voda s kisom in zamotano (ne zgolj) poljsko miselnost vpisuje v vsako besedo posebej.
*********
Joanna Bator je rojena v Vroclavu, kjer je študirala kulturologijo in spoznala svojega »življenjskega sopotnika«. Definicija »soproga« je za osebo, ki se razglaša za feministko, razumljivo preozka, oziroma, kot pravi sama: »klavstrofobična, zadušljiva in prisiljeno monogamna«. Vroclavu sta sledila Varšava in doktorski študij filozofije, potem pa štipendija v New Yorku in dvom, ali je bila akademska pot prava izbira.
Če ne štejemo Feminizma, postmodernizma, psihoanalize (2001), njenega doktorskega dela, ki obravnava filozofske vidike feminističnih teorij in dialog feministk s psihoanalizo in postmodernizmom, je njena prva knjiga Kobieta (Ženska, 2002). Po naslovu feministični manifest, po vsebini fiktivna avtobiografija, z osvobojeno intelektualko v glavni vlogi. (iz spremne besede)