Pikčasta Slovenija, kolesarski vodnik
Lahko vse življenje postavljate osebne svetovne rekorde na lokalnem klancu, ni pa treba.
Sploh, ker bo 1. septembra letos izšel vodnik za ljubitelje cestnega kolesarstva, predvsem za tiste, ki ne marajo ravnin.
Leto izida: 2023
Število strani: 384
Vrsta: mehka vezava
Dimenzije: 125 x 185
ISBN: 9789612773915
O vodniku
Pikčasta Slovenija predstavlja petinšestdeset krogov po Sloveniji in zamejstvu, v katerih vas čaka najmanj tisoč višinskih metrov vzpona (in spusta). Od Šavrinskega gričevja slovenske Istre, Brkinov in Vipavske doline (in od tam na Kras), do vzpetin nad Sočo in nekajkrat v Beneško Slovenijo, kraljevskega kroga okoli Triglava s 3800 višinskimi metri vzpona, klancev predalpske Slovenije nad Idrijo, Žirmi, Kranjem, do Osilnice in Strme rebri nad njo, Bele krajine in kroga okoli Trdinovega vrha (najvišjega vrha Gorjancev), preko Kozjanskega do Celja in Koroške, okoli Uršlje gore, iz Velikovca čez Svinško planino, nekoč skrajno severno mejo slovenskega narodnostnega ozemlja, do Pohorja in čez Kozjak, pa do največjega slovenskega gričevja – Slovenskih goric, in na koncu (začetku) presenečenja za vse zaljubljence v slovenske gorske etape – Prekmurja. Dve gor-dol tisočmetrci sta tudi tam, kot je v vodniku vseh sedem samostojnih slovenskih asfaltiranih klancev, ki v enem zamahu dosežejo številko tisoč. Eden od kriterijev za uvrstitev kakšne ceste v posamezen krog je bil tudi promet – obstajajo ceste po Sloveniji, kjer ga ni.
Odzivi
Kadar koli sem vzel v roke katero od Golobovih knjig, sem se šel kviz sam s sabo. Bom na peti strani vsaj približno vedel, kaj me čaka na štirideseti? Bom na sto petdeseti znal predvideti, kaj se bo dogajalo na dvesto petdeseti? In prav zato, ker sem bil v veliki večini teh kvizov poražen, sem njegove knjige tako rad jemal v roke in sem se nehal čuditi, da si v slovenskih knjižnicah eno od Tadejevih knjig vsak dan sposodi 178 bralcev.
Slavko Bobovnik
Tadejevi stavki so kadri. Njegova poglavja epizode serije. Romani so filmi. Njegovo pisanje je vizualno prepričljivo: ko bereš, se ti pred očmi odvije umor, Taras in vse ostalo. Tokrat gremo tja, kamor nismo še nikoli šli. V Komo.
Matevž Luzar, režiser
Tadej Golob je s svojo detektivsko serijo, osredinjeno okoli lika in dela inšpektorja Tarasa Birse, svojsko mešanico scandinoir kriminalke, angleške detektivke ter ameriške trdokuhanke, uspel (po)ustvariti distinktivno domači slonoir žanr: Golob/Birsa nam s svojim preiskovanjem značilno slovenskih krvnih in spolnih deliktov daje okušati in vonjati tisti značilno slovenski način zločinjenja, ki veje iz vsake strani njegovega kriminalno dobrega opusa kriminalk.
Mirt KomelTadej Golob v nekaj povedih:
Kreativnost – presenečenja za vsakim vogalom, minuto, kavo, vrhom, stranjo, preplezanim raztežajem, jutrom v snegu in knjigo.
Humor – ko moraš poslušati in slišati, česar v resnici najraje ne bi vedel o sebi, svetu, drugih, in je vse res smešno, da komaj zadržiš oprimek ali ne padeš s stola.
Srčnost – ko si v stiski, gre zate sredi noči na rob sveta.
Plezanje – dolgi in težki raztežaji. »Pač, gas do konca, vse dat od sebe, ma ne se glih ubit …«
Odkritost – razumeti, kaj se dogaja, in to tudi povedati na glas, pa če to kdo hoče slišati ali ne. Do razvoja in napredka ni prišlo nikoli, kadar so se vsi strinjali.
Blaž Stres, IFMGA gorski vodnik, doktor biokemije in molekularne biologije, redni profesor