Medsebojno zaupanje je ključ: O delu literarnega agenta v Parizu

Septembra nas je v sklopu projekta Lit-Quest obiskala trojica literarnih agentov iz treh različnih držav v Evropi. Med njimi je bil tudi francoski literarni agent, Pierre Astier, ki že dve desetletji deluje kot agent v Parizu in zastopa mnoge francoske pa tudi tuje avtorje in avtorice. Povprašali smo ga o trenutnih trendih na francoskem knjižnem trgu, pa tudi o vlogi, ki jo igrajo agenti na francosko govoreči literarni sceni. Kot pravi, je za delo agenta pomembna tako ljubezen do branja kot dobra intuicija. 

Kako se je globalni knjižni trg spremenil odkar ste ga prvič spoznali?

Kot literarni agent sem začel delati leta 2006, toda moja kariera v literarnem svetu se je pravzaprav začela v osemdesetih. Takrat so bili glavni trgi za prevodno leposlovje Zahodna Evropa, Severna Amerika in Japonska. Od takrat do danes se je knjižni trg zelo razširil. Države kot so Brazilija, Poljska, Severna Koreja in Kitajska (na primer), pa tudi Slovenija in Hrvaška, so postale pomembne v naši industriji. Ta razvoj je ustvaril številne priložnosti za agente, sploh zaradi vzpona novih trgov in zaradi novih jezikov, ki vstopajo v svet prevodnega leposlovja.

Nam lahko opišete francoski knjižni trg v tem hipu? Opažate kakšne posebne trende?

Francoski knjižni trg ima dolgo tradicijo, podpira ga močno omrežje knjigarn. Čeprav je skozi leta vztrajala visoka tržna koncentracija, se je pojavilo lepo število novih neodvisnih založb, nekatere od njih imajo še posebno inovativen prevodni program. Knjige za mlade (YA) in ljubezenski romani pridobivajo na popularnosti.

Kako izberete avtorje in avtorice, ki jih zastopate?

Prvi korak je vedno branje. Nato nastopi intuicija – občutek, da ima avtor pravi potencial, da je njegovo oziroma njeno delo primerno za prevode in/ali priredbe. Kadar delamo z avtorji iz tujine, se močno zanašamo na uvide prevajalcev in prevajalk (med drugim lahko beremo knjige v angleščini, italijanščini, španščini, kitajščini, indonezijščini) Odnos z avtorjem, ki ga zastopamo mora biti dober in zgrajen na medsebojnem zaupanju. Če tega zaupanja ni, raje ne vztrajamo.

Kako sodelujete z vašimi domačimi založbami?

Na srečo imamo pisarno v samem srcu Pariza, v soseki, kjer domuje marsikatera založba. To nam omogoči, da se z njimi redno srečujemo in jim predstavljamo najnovejše naslove ter pisatelje in pisateljice s katerimi delamo.

S katerimi izzivi se soočate pri svojem delu?

Francija se je dolgo časa otepala literarnih agentov, nekaj te nenaklonjenosti ostaja. Vendar pa je v Franciji trenutno aktivnih okrog 60 agencij, tako da to ni več tako velik problem. Bolj nas obremenjuje zaskrbljujoč upad bralne kulture.

Na kaj se večje francoske založbe osredotočajo pri izbiri prevodnega programa?

Pritegnejo jih zanimive zgodbe, ki jih je lahko tržiti in pa seveda znana imena.

Katere so glavne veščine literarnega agenta?

Potrpežljivost in vztrajnost; dober spomin, ko se mrežiš, zmožnost branja katalogov in razumevanja kaj nek založnik išče. Pripravljenost, da potuješ in prisluhneš avtorjem, prevajalcem in založnikom.

“Zastopati avtorje ali pa založbe sta dve zelo različni stvari”

Je za francoske avtorje in avtorice težko priti do prvega prevoda? Je običajno, da imajo svoje lastne agente ali jih predstavljajo kar založbe, ki nato prodajajo pravice za prevode njihovih del?

Imeti agenta je relativno nova stvar, ampak avtorji so sledili španskemu, nemškemu, italijanskemu in skandinavskemu modelu. Dolgoleten problem predstavlja dejstvo, da francoski založniki običajno iščejo pravice za objavo, prevode in filmske adaptacije. Neodvisne založbe pa so bile zelo odvisne od agencij, ki so začele zastopati avtorje – tako se je odprla tudi agencija Astier-Pécher. Zastopati avtorje ali pa založbe sta dve zelo različni stvari. Trg za prevode se je skrčil, kar za mlade avtorje predstavlja težavo, ampak še vedno obstaja zanimanje za nove glasove.

Kaj lahko avtorji sami naredijo za mednarodno promocijo svojega dela?

Raje sodelujemo s profesionalnimi avtorji, ki razumejo trg in kako ta trg deluje. Veliko časa porabimo za komunikacijo naše vloge in naših ambicij zanje, zato prosimo avtorje za malo potrpežljivosti.

Kako je sodelovanje v projektu Lit-Quest pozitivno vplivalo na vaše delo?

Zelo me zanimajo vzhodnoevropske države, vključno z nekdanjo Jugoslavijo – politično in kulturno. Močno čutim evropsko identiteto in verjamem, da je združitev Evrope projekt, ki zahteva nadaljnje prizadevanje. Sodelovanje z avtorji in založniki v teh državah je in je bilo vedno koristno.

Kaj vam je bilo pri projektu najbolj všeč, bi kaj spremenili?

Tako projekt kot celotna organizacija sta bila odlična, imel sem tudi možnost podaljšati svoj izlet na Hrvaško. Vse skupaj je bilo uspešno. Morda bi lahko imeli malo več časa za srečanje s posameznimi založniki.

Kako lahko v literarnem svetu delujemo povezovalno? Kako lahko promoviramo edinstvenost določenega knjižnega trga?

To je široko vprašanje. Evropa je izjemna skupnost narodov, literatura pa lahko ima ključno vlogo v dialogu med ljudmi. Hrupu in napetostim po Evropi navkljub, sem pazljivo optimističen, da bomo zdržali in skušam k temu tudi prispevati.