Prevajalci, ključni akterji mednarodnega povezovanja: Intervju z Olivio Avilo

Jeseni nas je v Ljubljani obiskala prevajalka in literarna agentka Olivia Ávila. Kot udeleženka v projektu Lit – Quest se je srečala s slovenskimi založniki in založnicami, ob tem pa smo jo povprašali o prepletanju njenih dveh poklicev in njeni izkušnji obiska Slovenije.

Kako dolgo že delujete kot prevajalka?

Prevajati sem začela med študijem v Granadi. Skupaj z nekaj kolegi sm prevajali pesmi kitajskega pesnika Hai Zi. Pripravili smo tudi antologijo, čeprav ni bila nikdar objavljena. Kljub temu mi je bila to prva resna prevajalska izkušnja. Leta 2017 sem organizirala poletno šolo Ibn Tibbon v Granadi, kjer sem spoznala Andreja Perica. On mi je predstavil slovensko književnost. Nato sem začela prevajati poezijo Lucije Stupice in Esada Babačića in začela gledati na prevajanje kot na moje primarno področje.

Bi lahko opisali trenutne razmere na španskem knjižnem trgu? Kakšne literarne trende opažate?

Španski knjižni trg je zelo raznolik. Zelo močne so večje založbe, sočasno pa je mnogo manjših neodvisnih založb, ki si upajo tvegati in predstaviti kak nov glas. Vse več pozornosti se namenja raznolikosti, avtoricam, priseljenskim pisateljem in pisateljicam. Vse več je tudi avdio knjig, digitalizacije. Mislim, da je najbolj zanimivo ravno ravnovesje med neodvisno sceno in bolj “mainstream” produkcijo, ker omogoča, da bralci in bralke najdejo različne vrste knjig zase.

Trenutno pripravljate kakšen nov projekt?

Trenutno ničesar ne prevajam, sem pa ravno končala prevod Ostijeve knjige Na križu ljubezni in iščem založnika zanjo. Z veseljem bi še naprej prevajala dela Evalda Flisarja, ker mislim, da bi njegovo delo zelo nagovorilo špansko publiko.

Kako sodelujete s španskimi založniki?

Skušam ostajati v neposrednem stiku z založniki in se trudim, da jim predlagam različna sodelovanja. Trenutno na primer delam na projektih z Amor de marde in Descontrol. Bila sem tudi na vezi z založbami kot je Bellaterra, ki je odprta za mednarodni trg. Zame gre pri tem za grajenje na medsebojnem zaupanju in za dolgoročne pogovore, nikoli zgolj za pošiljanje vzorčnih prevodov in čakanje, kaj se bo zgodilo.

Nam zaupate kak izziv, s katerim se srečujete pri svojem delu?

Glavni izziv je to, da prevodni projekt ni stvar enega človeka. Za knjigo je potrebna cela ekipa. Potrebni so denar, promocija, predstavitve. Če tega ni, se prevod samo objavi in pozabi. Mislim, da bi moralo vsako knjigo spremljati neko dogajanje, da ostane živa in poveča svoj doseg.

Kako sta povezana delo prevajalke in literarne agentke?

Ta dva poklica se zelo povezujeta. Kot prevajalka se osredotočam na besedilu in na avtorjev glas. Kot agentka se osredotočam na trg, kako vanj umestiti nek naslov, kako najti kontakte. Obe poslanstvi mi dajeta občutek, da lahko delujem kot most med kulturami, saj pomagam knjigam zaživeti v španščini.

Kakšen je vaš odnos do trenutnih debat o UI in prevajalstvu?

Verjamem, da lahko umetna inteligenca pomaga pri preprostih prevodih, toda literatura je druga zgodba. Literatura zahteva ustvarjalnost, čustva, kulturne reference prevajalke. Stroji tega ne obvladajo. Zame je umetna inteligenca lahko orodje, vendar ne bo nadomestila prevajalcev, zlasti, če govorimo o poeziji.

Kaj so neke specifične poteze dela literarne agentke v Španiji?

Španiji smo agenti zelo pomembni. Ne le kot posamezniki, ki imajo določene kontakte, ampak kot posamezniki in posameznice, ki pomagamo avtorjem in avtoricam na njihovi poti, dajemo jim nasvete, jih spremljamo na svetovne sejme kot sta Frankurt in Guadalajara. Mnogi agenti pri nas delujejo tudi kot pomembni mednarodni promotorji naše literature.

So za prevajalski poklic pomembne tudi rezidence? Kako bi lahko še bolj opolnomočili prevajalke in prevajalce?

Rezidence so izrednega pomena, saj ti omogočijo čas in prostor za nemoteno delo, priložnost za spoznavanje pisateljev in drugih prevajalcev. Da bi še bolj podprli vse, ki delujejo v mojem poklicu prevajalke bi bilo potrebno dvigniti honorarje ter narediti naše delo bolj vidno. Prevajalci in prevajalke ne smejo biti nevidni_e, saj so del ustvarjalnega procesa.

Kako je sodelovanje v Lit-Questu pozitivno vplivalo na vaše delo?

Lit-Quest mi je predstavil potencial slovenske književnosti, pomagal mi je stkati povezave z ljudmi iz drugih držav. Omogočil mi je nove stike in me navdihnil za delo. Pomemben vidik je bila tudi priložnost za neposredno srečanje z založniki in pisatelji. Pogovori z uredniki so mi pomagali razumeti, kako izbirajo projekte, kaj sploh iščejo. Te izmenjave so bile zelo dragocene, saj sem videla, kako lahko prevajalci, uredniki in pisatelji sodelujejo, da bi knjiga pridobila na prepoznavnosti.

 Kaj vam je bilo pri projektu najbolj všeč, bi kaj spremenili?

Zelo mi je bila všeč dobra organizacija, začutila sem močno podporo knjigi. Od zunaj se je videlo, da je projekt resen in ambiciozen. Sama ne bi ničesar spremenila, vse se je zdelo zelo dobro in profesionalno organizirano. V vsaki podrobnosti sem zaznavala skrb in predanost projektu, kar mi je kot udeleženki vlilo veliko zaupanja. Zame je bila to pozitivna izkušnja od začetka do konca.

 Kako se lahko povezujemo preko literature? Kako lahko varujemo in promoviramo edinstvenost posamezne države in njene literarne produkcije?

Ključ za to so prevodi, pa tudi rezidence, kulturni programi, sejmi, druge dejavnosti, danes pa tudi digitalne platforme. Poleg tega verjamem, da bi morali, če želimo predstavljati edinstvenost nekega literarnega prostora, promovirati tudi nove in mlade glasove, ne le znanih imen.