Vse več odličnih avtoric in romanov: Kako se spreminja slovaška literarna scena?

Septembra smo v sklopu projekta Lit-Quest gostili v Ljubljani in Novem mestu trojico literarnih agentov iz tujine, ki s svojim delom pomembno povezovalno vplivajo na literarno sceno držav iz katerih prihajajo. Med njimi je bila tudi slovaška literarna agentka Lucia Galdikova, s katero smo spregovorili o trenutnem stanju na domačem literarnem trgu, izzivih pri delu literarne agentke na globalnem knjižnem trgu in pomenu tkanja velike mreže poznanstev pri prodaji pravic v tujino. Zaupala nam je več o svojem delu in poslanstvu, ki je močno povezano s promocijo visoko kvalitetne literature. 

Ste literarna agentka in sodelavka Slovaškega Literarnega Centra, ki skrbi za promocijo slovaške literature po svetu. Nam lahko poveste več o aktivnostih te organizacije, kaj vse počnete kot agentka?

S Slovaškim Literarnim Centrom (SLC) sodelujem kot vodja mednarodnih projektov, moja naloga je promocija slovaške književnosti na globalnem trgu, večinoma nemško govorečem knjižnem trgu.  Skupaj z mojimi kolegi na mednarodnem oddelku SLC, se prednostno osredotočamo na ti. velike trge: britanskega, nemškega in francoskega. Moja vloga agentke pomeni, da sušam pritegniti pozornost tujih založnikov, ki bi jih lahko zanimala aktualna slovaška literarna produkcija in da se z njimi srečujem. Zato na SLC na letni ravni pripravljamo katalog Books from Slovakia in organiziramo razne dogodke, pa tudi izobraževanje za tuje založnike med festivalom BRAK v Bratislavi. Seveda pa tudi predstavljamo slovaške knjige na mednarodnih sejmih (Frankfurt, Leipzig, Dunaj, Bologna, Praga etc.) Redno sodelujemo s partnerskimi organizacijami, na primer s slovaškimi inštituti, častnimi konzulati, predavatelji na univerzah in tako naprej. Stalno iščem nove možnosti, da bi povečala prisotnost in vidnost slovaških avtorjev na nemško govorečem trgu preko literarnih festivalov ali drugih podobnih akcij.

Kateri izmed projektov, ki jih trenutno pripravljate, vas najbolj veseli?

V tem trenutku se zelo veselim začetka dela na projektu CELA, ki združuje več kot deset evropskih držav, Slovaška pa je tokrat prvič zraven. Upam, da bo ta obsežna mreža prinesla nova sodelovanja in priložnosti za naše mlade avtorje in prevajalce. Poleg tega pripravljam uvodnik za tematsko številko avstrijske literarne revije Lichtungen, v kateri se bo predstavilo šest priznanih slovaških sodobnih avtorjev.

Lahko opišete trenutne razmere na slovaškem knjižnem trgu? Katere trende opažate v svojem literarnem okolju?

Kar se tiče slovaškega literarnega trga, zelo občudujem živahno sceno, ki jo sestavljajo manjši in srednje veliki založniki z odličnim okusom za knjige in zanimivimi programi. Kar se tiče pa trendov, bi izpostavila močno generacijo avtoric. Kar opažam je tudi, da v zadnjem času izhaja več romanov, poleg prej popularnega žanra kratke proze. Ti romani se pogosto osredotočajo na družinske zgodbe in odnose, nekateri pa tudi na soočanje z našo nedavno preteklostjo.

Ste tudi koordinatorka programa rezidenc Visegrad Literary Residency Program, ki povezuje avtorje iz štirih različnih držav. Kako preko programa ponujate podporo in možnost sodelovanja ter izmenjave?

Kot koordinatorka delujem od začetka leta. Vsako leto razpišemo dva cikla rezidenc: pomladi in jeseni. Vsakokrat izberemo štiri avtorje, prevajalce ali novinarje iz Slovaške, Češke, Madžarske in Poljske, ti lahko preživijo mesec dni ali pa tri mesece v Bratislavi, Pragi, Krakovi ali Budimpešti in tam razvijajo svoje rokopise oziroma nove tekste.  Nudimo jim tudi štipendijo. V sklopu rezidence na Slovaškem gostujejo na javni debati na festivalih Brak in Novotvar. Z veseljem jim pomagamo stopiti v stik s posamezniki s slovaške literarne scene in organiziramo zanje razna srečanja z avtorji, založniki in tako naprej. Poleg tega pa se jaz ukvarjam še z dodatnim programom, na primer z organizacijo ogledov razstav, branj, organiziram tudi literarne sprehode po mestu.

Sodelujete torej tudi s prevajalci. Katera literarna okolja so do sedaj pokazala največ zanimanja za prevajanje sodobnih slovaških pisateljev in pisateljic?

Kar se tiče števila prevodov, so z našimi avtorji najbolj seznanjeni založniki iz naših sosednjih držav. Ne zgolj zaradi geografske bližine in zgodovinskih povezav, ampak tudi zaradi podobnosti v miselnosti in zaradi podobnih problematik, ki nas pestijo, pa zaradi večjega števila ustreznih prevajalcev. Toda zaradi vsega kar počne SLC in zaradi naših prevajalcev bo letos v angleščini izšlo deset slovaških naslovov, pa tudi relativno veliko število nemških prevodov naslednje leto.

S kakšnimi izzivi se spopadate pri svojem delu?

Zdi se mi pomembno, da ne izgubiš poguma, ko stvari trajajo dlje, kot si pričakovala. Prepričati urednika v drugi državi za prevod je lahko dolgotrajen proces, ampak vedno se izplača. Na koncu, ko nam uspe najti pravi naslov za neko založbo, so občutki vselej dobri in nagrajujoči.

Je za mlade avtorje in avtorice s Slovaške težko priti do prvega prevoda v tuj jezik? Imajo običajno lastne agente ali imajo agente njihove založbe, ki nato promovirajo njihove knjige in nakup pravic za prevode?

Naši avtorji večinoma nimajo svojih agentov. Razlog za to je zelo preprost – na Slovaškem nimamo literarnih agencij. Nekatere avtorje zastopajo agenti s Češke, nekatere njihove lastne založbe, ampak to je redkost. Na SLC skušamo ta primanjkljaj do neke mere popraviti – delujemo kot posredniki med domačimi in tujimi založniki, da bi prišlo do novih prevodov. Nudimo tudi možnost subvencije SLOLIA, to je subvencija za tuje založnike, ki bi prevajali slovaške knjige. Morda kljub vsemu ni tako težko priti do prevoda znotraj regije ali celo v državah na Balkanu, vendar pa je lahko veliko težje prodreti na zahodni in severni evropski trg. Zato so tu ključni ljudje prevajalci. Velikokrat imajo odlične veze z založniki in aktivno prispevajo k širjenje slovaške literature in kulture po svetu.

Kako se odločite, katero knjigo boste predstavili neki založbi? Kaj lahko avtorji sami naredijo za promocijo svoje knjige v tujini?

Najti pravi naslov za “pitch” nekemu založniku na prvem mestu zahteva dobro poznavanje programa založbe in kvalitetno literarno delo, ki je že imelo nek odmev doma in je hkrati ustrezno za določen trg. Na splošno bi rekla, da gre za zmes znanja, izkušnje, intuicije in sreče. Avtorji lahko pripomorejo k promociji tako, da so pripravljeni potovati, se udeleževati dogodkov v tujini, spoznavati svoje bralce in se z njimi pogovarjati. Literarne rezidence, kjer lahko stopijo v stik z lokalno publiko in spoznajo druge avtorje so tudi v veliko pomoč. Vedno prinesejo nove možnosti za sodelovanje.

 

“Zdi se mi pomembno, da ne izgubiš poguma, ko stvari trajajo dlje, kot si pričakovala.”

 

Kako je projekt Lit-Quest pozitivno vplival na vaše delo?

Zahvaljujoč projektu Lit-Quest sem našla veliko uporabnih informacij o slovenskem literarnem okolju. Ker delam za državno institucijo, je bilo zame pomembno izvedeti več o Javni agenciji za knjigo in vseh njenih dejavnostih, ki so zares navdihujoče. Prijetno presenečena sem bila nad odličnim sistemom javnih knjižnic v Sloveniji in nad neznansko podporo države bralnim kampanijam v šolah in tako dalje.

Kaj vam je bilo pri projektu najbolj všeč, bi kaj spremenili?

Zelo mi je bil všeč bogat program, ki so nam ga pripravili uredniki in drugi sodelavci založbe Goga. Menim, da smo dobili resnično koristen vpogled v posebnosti slovenskega knjižnega trga. Tudi interakcije s kolegoma iz Francije in Španije, Pierrom Astierjem in Olivio Ávilo, so mi dale dragocen vpogled v stanje na njunih knjižnih trgih.

Kako se lahko različne kulture povezujemo preko literature? Kako lahko spodbujamo unikatnost posameznih literarnih okolij na globalnem knjižnem trgu?

To je zelo težko vprašanje. Kar se mene tiče, so za vse deležnike najbolj koristne mednarodne izmenjave, programi mobilnosti in nove ter ustvarjalne poti, ki povezujejo avtorje, založnike, prevajalce in druge profesionalce iz sveta književnosti.