Tadej Golob

Jezero Tadeja Goloba je prva v slovenščini napisana kriminalka, ki sem jo požrl od začetka do konca, navdušen sem nad njo tudi zato, ker verjamem, da se z rojstvom avtohtone žanrske književnosti pomembno utrjuje slovenska knjižna krajina.

Prva slovenska kriminalka, ki sem jo prebral, da koraka ob boku Skandinavcem.

Veliko sva se pogovarjala o marisčem. V knjigi sem prepoznal nekaj svojih “vložkov”. Zdi se mi dobro, da se je odločil temeljito pripraviti na tematiko, ker mu je na točkah, kjer številke kriminalke padejo, uspelo ostati krepko nad vodo. Nekateri ga primerjajo z Jojem Nesbøm, a Nesbø mu ne seže do pet. Prvič ker slabše piše, drugič, ker ima nerealne zaplete, tretjič, ker želi pomanjkanje sposobnosti pisanja kompenzirati z grozljivim nasiljem.

dr. Dorijan Keržan je direktor Nacionalnega forenzičnega laboratorija

Z Jezerom je Tadej Golob v našo kolektivno zavest vpeljal lik neomajnega detektiva Tarasa Birse, z Leninovim parkom pa je vrag dokončno vzel šalo. Končno imamo domačo kriminalno serijo, ki bralce drži v svojem objemu do zadnje črke. In ko morilec strelja po lokacijah tvojega vsakdanjika in so okoliščine umora tako blizu aktualnemu dogajanju iz večernih poročil, se je morda pametno ozreti čez ramo, ko ponoči hodiš sam po mestu.

Tadej Golob je z Jezerom in Tarasom Birso naposled udomačil slovensko kriminalko in jo (tudi s televizijsko serijo) pripeljal v vsak slovenski dom, z Leninovim parkom pa ji je dal nesluten pospešek, ki je povzročil, da Slovenci končno spet stojimo v vrstah za nove domače knjige.

S tretjo knjigo dobivamo prvega pravega slovenskega »serijskega« detektiva, katerega primere bomo čakali iz leta v leto. Dogodek, o katerem sem kot vnet bralec detektivk sanjal vrsto let. Kako naj ne bom navdušen!