Znani so nominiranci za nagrado novo mesto!

29. Jul. 2019 - Novice

Žirija za nagrado za najboljšo zbirko kratke proze v sestavi Vanesa Matajc, Matej Bogataj, Žiga Rus in Ana Geršak je v letošnjem letu prebrala 45 knjig kratke proze. Razlog za zmanjšano število knjig je omejena dostopnost določenih izvodov ter nekonsistentnost COBISS-ovega seznama kratkoproznih zbirk z letnico 2018, na katerem so se znašli tudi ponatisi, antologije, še neobjavljeni teksti oz. teksti v pripravi ter celo romani in prevodi. Kljub manjšemu številu pa tudi letos prevladujejo zbirke osebnoizpovedne in spominske tematike.

Pri iskanju najboljše kratkoprozne zbirke leta 2018 je bila žirija pozorna na tematsko konsistentnost in zaokroženost celote v odnosu do posameznih zgodb zbirke ter njihovo formalno in slogovno izpeljavo. 

Žirija je izbrala naslednje finaliste:

Andrej Blatnik: Ugrizi, LUD Literatura

Ugrizi so zbirka kakšnih petdesetih kratkih in mikrozgodb, dolgih od enega stavka do nekaj strani. Tematsko in geografsko so zelo pestre, enkrat bolj žanrsko spogledljive in drugič bolj veristična podoba na podobe razmnoženega sveta. Še najbolj jih druži prepoznavna pripovedna strategija, saj je v njih s kar najmanj besedami povedano čim več, torej je pisava minimalistična in kar najbolj zgoščena, literarna skica ali očrt pa priziva eksistencialne situacije, v katerih je še vse odprto. Značilno za zgodbe iz Ugrizov je, da zasekajo kot pik ali ugriz, bralcu pa puščajo odločitve o nadaljevanju in z njimi povezane etične dileme. Te se pogosto zgoščajo okoli vladanja, ali pa poklicnih dilem, žena diktatorjev ali ostrostrelcev, na primer, in na bralca delujejo podtalno in čim manj opazno. Blatnik je popisovalec sveta, v katerem sta sodobna osamljenost in atomizacija vseprisotni, ljudi pa družijo zgolj parcialni skupni interesi – ali pa še ti ne.

Vesna Lemaić: Dobrodošli, Cankarjeva založba

V kratkih zgodbah Vesne Lemaić (med katerimi se izpiše tudi kakšna minimalistična, zares »kratka kratka zgodba«) so prevladujoči liki v razmerju »mi in drugi« resda ljudje na begu in ljudje, ki z njimi sodelujejo ob prihodu na mejo, v šotorskih zbirališčih na meji, v azilnem domu ali skvotu. V podobnih situacijah razmerja »mi in drugi« se najdevata slovenski turistki med prebivalci Obale ali ob umirajoči želvi, mala beračica, ki se pusti ponižati zahodnoevropskim turistom, ter starejša, ki bere z dlani in se ne pusti ponižati, brezdomec in na vonj občutljiva pribežnica, čistilka in prvoosebna pripovedovalka, nadlegovane deklice. Kratke zgodbe prežarčijo naslovno besedo zbirke »Dobrodošli« z odprtimi razmerji med njenim dobesednim in ironičnim pomenom v vsakokratnem resničnostnem kontekstu. Največkrat prvoosebna pripoved, ki teče iz izkušanja situacije, blokira vsak možen vonj po sentimentalnem, ki ga je sprožalo medijsko poročanje o zahodnoevropskih gestah »dobrodošlic«; v pripovedovanju Vesne Lemaić ni »dezodoransov«; samo skupno-človeško in včasih pre-človeško.

Miha Mazzini: Pohlep, Založba Goga

Junake novih Mazzinijevih zgodb – vselej zgrajenih okoli domiselnih zapletov in presenetljivih koncev, ki so pogosto tudi zgodbeni vrhunci – tako ali drugače zaznamujejo »slepe pege«. Precej junakov ne zmore dojeti, kako jih izčrpava družbeni sistem: s svojimi zahtevami po nadproduktivnosti, s svojo kulturo narcisizma ali z vsiljevanjem tržne logike na prav vseh področjih, celo v intimnih odnosih ali v polju umetnosti. Nekateri drugi si ne zmorejo priznati potlačenih čustev ali življenjske praznine. Zaradi tega jih pogosto spremljata prav naslovni pohlep – če ne po dobrinah, pa vsaj po jasni in enostavni razlagi, ki bi pojasnila njihove pogosto tesnobne usode – in njegova spremljevalka, odsotnost občutka za bližnje. Po eni strani se zdi, da bi lahko junaki, če bi spoznali svoje zmote, zaživeli bolje; hkrati pa zgodbe mestoma tudi namigujejo, da brez slepih peg pravzaprav ne gre. »Bolj se lahko slepiš, lažje preživiš in bolj si uspešen,« dvoumno ugotavlja eden izmed junakov zbirke.

Andrej Tomažin: Anonimna tehnologija, LUD Literatura.

Tekste Andreja Tomažina obvladuje skrbna roka arhitekta, “graditelja”, ki pripovedi sestavlja vsaj tako minuciozno kot prostore, poseljene z inventivnimi pojavami, postmodernimi kvazi-legendami in znanilci prihodnosti. Svet Anonimne tehnologije je svet antiutopične prihodnosti Iztrebljevalca, mehanskih teles in umetne inteligence, je srečevanje novega in starega, dediščina historičnega futurizma in njena projekcija prihodnosti, obogatena s tehnološkimi inovacijami ter podkrepljena z zavestjo o vstopanju v dobo ekoloških, političnih, družbenih in individualnih kriz. Pod Tomažinovo taktirko se Ljubljana spreminja v Gotham city, le da je mesto prepuščeno destruktivnemu soočenju z lastno fantazmo, novodobnim Frankensteinom, ki svojega stvaritelja noče več razumeti, temveč zgolj uničiti. Anonimna tehnologija je poskus razumevanja novega časa in sooblikovanja jezika prihodnosti, pri čemer se zaveda, da gre za poskus dihanja z mehanskimi pljuči: pripovedovalec je v odnosu do zgodbe ves čas na varni distanci. Tomažinove zgodbe so svojevrsten osamelec v polju sodobne slovenske kratke proze.

Pogovori z nominiranci bodo v torek, 27. 8., in v sredo, 28. 8., v knjigarni Goga.

Podelitev nagrade bo v petek, 30. 8., pred knjigarno Goga.

Zanimivo bo tudi ostalo dogajanje v sklopu festivala Novo mesto short, zato kliknite na spodnjo povezavo, kjer boste izvedeli več.

Novo mesto short.