Milan Markelj

Celostni pogled na zbirko pa razkriva poleg naštetega še eno dimenzijo. Pod spraskano pesnikovo fasado so se pokazale bolj ali manj zavestne podobe, ki ga na svojevrsten način razgaljajo. Če naj verjamemo že citirani Lacanovi misli o nezavednem, ki da je strukturirano kot govorica, na kar je z izbiro naslova zbirke opozoril Markelj sam, je možnosti za interpretacijo njegove poezije pač neomejeno število. Kljub temu se zdi, da vse misli, občutja in intuicija ob branju Praskank vodijo do pretežno enoznačnega cilja. Markljev osrednji pesniški problem je fascinacija z bivanjskostjo, obstajanjem in minevanjem, bitjo in ničem. V njem se bije boj med Erosom in Tanatosom, ki preraste v spoznanje, da sta oba le dva obraza edine zmagovalke – Smrti.