Naslovi
Odzivi
Z zbirko Brez prič preigrava prestavljanje stikov. Njegova pesem je glas, je beseda in je erotična igra, v zbirki razvita do te mere, da se zabrisuje ločnica med ustvarjenim in ustvarjalcem. Lirski subjekt pesem pričakuje in obožuje, povzdigne jo na mesto, ki pripada ustvarjalcu, sebe pa predstavi kot tistega, ki bo ljubljenko le predal naprej, skušal ujeti s peresom in črnilom. Paradoks je v umetnosti znan, bralec že dolgo ve, kdo je ustvarjalec, v zbirki Brez prič se lahko preda opazovanju zapletenega ljubljenja in izrekanja bivanja, v katerega sta pesnik in pesem zapredena.
Matjaž Drev