Štiri zbirke v ožjem izboru za nagrado Maruše Krese 2026

Založba Goga razkriva štiri nominirane zbirke za nagrado Maruše Krese 2026, ki jo podeljuje za najboljšo zbirko kratke proze, izdano v preteklem letu. V ožji izbor so se uvrstili Tjaša Mislej z zbirko Ocean na steni, Tatjana Plevnik s Poskusnimi svetovi, Branko Šömen z zbirko Človek, ki ga ni in Helena Šuklje z zbirko Bližina na recept.

V utemeljitvah žirija izpostavlja dramaturško napetost zgodb o vsakdanjem življenju žensk, žanrsko igrivost pri ubesedovanju izgube, jezikovno eleganco pripovedi o minljivosti ter prefinjen prikaz iskanja bližine. Štiri zbirke se po pripovednih pristopih močno razlikujejo, druži pa jih pozornost do tega, kako se družbene in zgodovinske okoliščine zarisujejo v intimno življenje likov.

Nagrada bo slavnostno podeljena v sredo, 25. novembra 2026, ob 19. uri na Pisateljskem odru 42. Slovenskega knjižnega sejma na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Prireditev bo vodila Carmen L. Oven.

 

Nominacije za nagrado z utemeljitvami žirije

Tjaša Mislej, Ocean na steni (Mladinska knjiga)

Zbirka kratkih zgodb Tjaše Mislej Ocean na steni obsega dvanajst zgodb s prepričljivimi in kompleksnimi ženskimi liki. V njih spremljamo na videz vsakdanje, prepoznavne življenjske situacije, ki so nam blizu, a nas z dramaturško napetostjo in nepričakovanimi obrati pritegnejo vse do konca. Zgodbe odpirajo teme medosebnih odnosov, skrbi za starejše, spolnosti, staranja, materinstva, kariere, nezvestobe in nasilja v partnerskih odnosih. Intimne življenjske zgodbe, pripovedovane skozi psihološko perspektivo protagonistk, preraščajo v širšo refleksijo o položaju žensk v družbi, ki kljub navidezni enakopravnosti ostaja globoko zaznamovana s patriarhalnimi vzorci.

 

Tatjana Plevnik, Poskusni svetovi (LUD Literatura)

Tatjana Plevnik v zbirki Poskusni svetovi na videz vedno znova pripoveduje isto zgodbo. Ob tem preigrava različne žanre in pripovedne postopke, zato se besedila gibljejo od izrazito realističnih do fantastičnih. Čeprav so v središču izguba, samota in odsotnost ljubljene osebe, so besedila prežeta z igrivostjo, črnim humorjem, ironijo in samoironijo. Ti postopki ustvarjajo pripovedno distanco, hkrati pa odpirajo prostor za raziskovanje kompleksnih notranjih svetov in raznolikih čustvenih stanj. Domiselnost, s katero avtorica eno samo življenjsko izkušnjo postavlja v številne kontekste in jo osvetljuje z različnih zornih kotov, daje zbirki posebno dinamiko. Iz slogovnega preigravanja zraste premišljena in večplastna refleksija o izgubi ter o načinih, kako jo je mogoče ubesediti.

 

Branko Šömen, Človek, ki ga ni (Mladinska knjiga)

Branko Šömen v šestih novelah zbirke Človek, ki ga ni z jezikovno eleganco vodi bralca skozi raznolike svetove, od mističnega Jeruzalema in templjarske zgodovine do Mozartovega Dunaja ter povojne slovenske stvarnosti. Zgodovinska kulisa pri tem nikoli ne zasenči intimne globine protagonistov. Čeprav zbirko najmočneje povezujeta iztekanje časa in minljivost, v njej vedno znova prevlada življenjska sila. Tudi v sklepni avtobiografski zgodbi Dno brez dna avtor večkrat po naključju ubeži smrti. Šömen mojstrsko in poetično ubeseduje igro naključij in preobrate usode v sedanjosti in zgodovini ter s tem nadgrajuje svoj literarni opus.

 

Helena Šuklje, Bližina na recept (Beletrina)

V Bližini na recept, literarnem prvencu Helene Šuklje, je zbranih dvanajst zgodb, ki se razlikujejo po dolžini in napetosti, povezuje pa jih ženski pripovedni glas. Dovršen, prefinjen jezik in časovno razgibana pripoved, ki se razkriva postopoma, odsevata notranji svet protagonistk. Junakinje se suvereno in lucidno gibljejo v svetu medicine, farmacije in poslovnega življenja, ki ga avtorica dobro pozna. Protiutež mu ponujata narava in umetnost, zlasti glasba, slikarstvo in arhitektura. V intimnih dramah, v katerih se soočajo z močnimi in samosvojimi moškimi liki, etičnimi dilemami, boleznijo in izgubo, iščejo pot od odtujenosti k bližini, od pragmatičnega hladu k toplini, od videza k pristnosti. Pod estetsko umirjeno površino se odvijajo notranji viharji, ki preraščajo v kritiko sodobnosti.

Letošnjo žirijo za nagrado Maruše Krese sestavljajo Aleksandra Gačić, Saša Jerele, Katarina Modic in Maruša Mugerli Lavrenčič.