Jedrt Maležič

V mavričnem stilu romana bi reklama zanj zvenela takole: če ste vznejevoljeni in je vaš obraz trd kot kepa limonovega sladoleda, se vam bodo že na prvih straneh knjige usta raztegnila v blag, občutljiv nasmešek in bo nejevolja začela odtekati iz telesa, kot da bi šli švicat v fitnes. V pozorni erotiki se boste spomnili, kako ste delali družine ali pa se vam bo zahotelo imeti svojo. Če se istospolna družina zdi komu ekskluzivna in nenavadna, je v tem romanu avtorici uspelo odlično preplesti izjemno in običajno, ne-normativno in vsakdanja vprašanja vseh ljudi, ki so starši, partnerke in partnerji. V največjem interesu otroka je, da živi z ljubečim staršem ali starši, ki mu zagotavljajo ekonomsko, čustveno in socialno varnost ne glede na to, kakšna je genetska povezanost med otrokom in odraslim, oblika družine in spol staršev, zakonodaje pa morajo zagotoviti, da so odrasli, ki opravljajo starševske naloge in obveznosti, tudi pravnoformalno pripoznani kot starši.

Obvezno branje za vse, ki delajo družine.

Besedilo romana diskretno napeljuje bralca k razmisleku o odgovornosti, tako na medosebni kot na družbeni ravni. V sodobnem svetu namreč ni nič več samoumevnega, vse pa je postalo mogoče. Zato si je tudi tokrat znova treba zastaviti vprašanje o našem humanizmu: kajti – če parafraziram besede na koncu romana – začenja se tukaj, začenja se z menoj.