Križci, krožci
Gigo je zapustila žena. Ne sme se približati svojemu otroku. Ima slab konec lahko vsaj dober začetek?
Dimenzije: 13 × 20 cm
Leto izida: 2022
Število strani: 188
Vrsta: trda vezava
ISBN: 9789612773472
O knjigi
»Katera je zdaj tukaj mama?« je vprašanje, ki se ne pojavi zgolj v trenutku, ko se mora Giga soočiti s prepovedjo približevanja svojemu otroku, temveč je njeno zvezo z Alino spremljalo že vse od Zarjinega rojstva. Zdaj je družina, ki se je nekoč borila za enakost v svetu heteroseksualnih staršev, razpadla na dve mami, dva doma in Urbana, Alininega novega partnerja, kar je Gigo pahnilo v depresijo in povzročilo njen razhod s preveč utesnjujočo lezbično sceno. Ampak najprej je v pandemični prestolnici poskrbela še za največjo polomijo najdaljše noči. Duhovit in kritičen roman Križci krožci pokaže, da ima tudi najnesrečnejši konec lahko najlepši začetek.
Odzivi
V mavričnem stilu romana bi reklama zanj zvenela takole: če ste vznejevoljeni in je vaš obraz trd kot kepa limonovega sladoleda, se vam bodo že na prvih straneh knjige usta raztegnila v blag, občutljiv nasmešek in bo nejevolja začela odtekati iz telesa, kot da bi šli švicat v fitnes. V pozorni erotiki se boste spomnili, kako ste delali družine ali pa se vam bo zahotelo imeti svojo. Če se istospolna družina zdi komu ekskluzivna in nenavadna, je v tem romanu avtorici uspelo odlično preplesti izjemno in običajno, ne-normativno in vsakdanja vprašanja vseh ljudi, ki so starši, partnerke in partnerji. V največjem interesu otroka je, da živi z ljubečim staršem ali starši, ki mu zagotavljajo ekonomsko, čustveno in socialno varnost ne glede na to, kakšna je genetska povezanost med otrokom in odraslim, oblika družine in spol staršev, zakonodaje pa morajo zagotoviti, da so odrasli, ki opravljajo starševske naloge in obveznosti, tudi pravnoformalno pripoznani kot starši.
Obvezno branje za vse, ki delajo družine.
Darja Zaviršek (iz spremne besede)Iz knjige
Kako naj se jebeno sestavljam in postanem sigurnejša v vlogi nekakšne matere in žene, če pa ves čas nekaj goltam, nekaj požiram. Vprašanje za milijon dolarjev je, ali bi lahko bilo kakor koli drugače drugje, in mislim, da ne. Tesnoba, ki je nisi zmožna premagati doma, ti sledi in se ti pripne na stopala kakor lastna senca.
Živa je, sperma, čuden stvor in čudnejši dan. Skregali sva se prvič, že na poti tja, in v tistem trenutku, ko sem prijela za injekcijsko iglo, sem se počutila, kakor da vstavljam marmelado v krof. Ničesar magičnega nisem čutila, nobena muza ni zacingljala, najavila čudeža, dušice, ki se je odtrgala od svojega bivališča v širnem kozmosu, da bi se dala ravno nama.