Aleksandra Kardum

Aleksandra Kardum dela v Centru za avtizem. Živi poleg splitske bolnišnice. Ženska in mati, zgrozi se ob misli, da se bodo nekega dne začele dogajati stvari, zaradi katerih bo postala babica. Raje ima moške kot ženske pogovore, če se le ne pogovarjajo o športu, avtomobilih in ženskah (hm, o avtomobilih lahko). Govori skoraj tri jezike, najljubše ji je, če ne govori, temveč molči in piše. Zato se izogiba frizerjev, ker tam ne more molčati, ker se tam pogovarjajo o nevestah, taščah, družicah, svakinjah in ker jo vedno vprašajo, kaj kot pedagoginja misli, ali je normalno, da danes otroci ne pozdravljajo starejših. Ne mara nakupovanja, razen če potrebuje kaj za svoj najljubši prenosni računalnik. Boji se solarija. Konec koncev, tipična ženska. Kar sem zamolčala je njen prvenec, nominiran za najboljši hrvaški roman leta 2004.