Boris A. Novak (r. 1953) je pesnik, dramaturg, urednik, esejist, prevajalec in literarni teoretik. Velja za enega najpomembnejših slovenskih pesnikov, mojstra pesniških oblik, ki je od svojih avantgardnih začetkov do danes preizkusil ogromen nabor oblik iz evropske tradicije, precej pa jih je izumil tudi sam. S svojo poezijo uveljavlja maksimo, da »pomen zveni in zven pomeni«, načelo, ki ga uveljavlja tudi v svoji poeziji za otroke, dramatiki in prevodih. Izdal je že več kot petdeset knjig, številne so prevedene v tuje jezike (v knjižni obliki objavljene v ZDA, Franciji, na Hrvaškem in v BiH).
Aprila 2017 je izšla tretja, zadnja knjiga več kot 40.000 verzov obsežnega epa Vrata nepovrata, ki velja za Novakov opus magnum. Nedolgo zatem je bil profesor Novak imenovan za izrednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti v razredu za umetnosti.
