sl / en
Košarica (0)
Filter by Oznake izdelkov
roman
Svetlana Slapšak

Istomesečniki

prevod Seta Knop
,

Že dolgo nisem prebral česa tako osebnega, toplega, angažiranega, kot je roman Istomesečniki. Aktivistični feminizem Svetlane Slapšak me je pripravil do tega, da sem prvič v svojem odraslem življenju resno meditiral o ženski kot o večvrednem spolu homo sapiensa. Prišel sem do zaključka, da ženska prekaša moškega v nadarjenosti za življenje, tako da sem z lahkim srcem prestopil v feministične vrste. Do pred kratkim sem se namreč imel za klasičnega mačota, a zdaj sem definitivno na drugi strani.

Dušan Jovanović (iz spremne besede)

Copyright: Založba Goga
Dimenzije: 13 x 20
Leto izida: 2018
Število strani: 410
Vrsta: mehka vezava, trda vezava
ISBN: 9789612771911
ISBN: 9789612772239

Trenutno ni na zalogi

    Vprašajte nas

    O knjigi

    Kako biti pacifist v času vojne? Recimo v devetdesetih v Beogradu? Skupina žensk, sorodnic in prijateljic, rešuje, kar se rešiti da: svoje moške skrivajo pred vojaškim naborom, skrbijo za begunce, bolne, druga za drugo. Ob tem izgubljajo prijatelje in službe, zato glavna junakinja Milica služi – anonimno – kot tipkarica velikega nacionalnega pisca. Pri delu tako trpi, da si da duška s pisanjem romana pod vplivom sester Brontë. Ob kroniki Miličine družine in zabavnih ironičnih odlomkih nacionalističnega proznega trobezlanja tako beremo še
    feministični ljubezenski roman.

    Knjiga je prejela Vitalovo nagrado za najboljšo srbsko leposlovno knjigo leta 2016 in bila v ožjem izboru za Ninovo nagrado in nagrado Meše Selimovića.

    Sorodni izdelki

    Foto Iztok Dimc

    Svetlana Slapšak

    Svetlana Slapšak je diplomo (1971), magisterij  (1976) in doktorat (1984) zagovarjala na Oddelku za antične študije, lingvistična smer, Filozofske fakultete v Beogradu. Bila je ena izmed treh urednikov satiričnega časopisa študentov Filozofske fakultete v Beogradu, Frontisterion, ki je bil prepovedan 1970. Med leti 1968 in 1973, 1975-6 ter 1988-9 so ji odvzeli potni list; v tem času ji je prisluškovala tajna policija, večkrat je bila med zasliševanji podvržena fizičnemu nasilju. Kot predsednica odbora za svobodo govora pri Srbskem društvu pisateljev je med leta 1986 in 1989 sestavila in objavila preko 50 peticij, med njimi za osvoboditev  Adema Demaqija, Janeza Janše, Tomaža Šalamuna, Tomaža Mastnaka. Z možem je leta 1983 v Ljubljani organizirala peticijo proti smrtni kazni, leta 1991 pa akcijo Molk ubija, spregovorimo za mir. Udejstvuje se v akcijah za begunce v Sloveniji, številni intelektualci najdejo zatočišče v stanovanju Slapšakov v Ljubljani. Z gibanjem 1000 žensk za mir je predlagana za Nobelovo nagrado za mir.
    Predavala je na številnih jugoslovanskih, evropskih in ameriških univerzah, bila profesorica za antropologijo antičnega sveta, študije spola in balkanologijo (2003-12) na ISH (Institutum Studiorum Humanitatis), dekanka ISH (2003-13). Glavna urednica časopisa ProFemina u Beogradu od 1994. Direktorica Srpskega kulturnega centra Danilo Kiš v Ljubljani (od 2009), direktorica Inštituta za balkanske in sredozemske študije in kulturo v Ljubljani (2009).
    Nagrade: nagrada Miloš Crnjanski za eseje, 1990; American PEN Freedom of Expression Award, 1993; Helsinki Watch Award, 2000; Helen Award, Montreal, 2001. Leta 2015 je dobila za knjigo esejev o hrani Leteći pilav nagrado Mirka Kovača.
    Objavila je več kot 50 knjig in zbornikov, preko 400 študij (lingvistika, antične študije, balkanologija, študije spola), preko 1000 esejev, roman Leon in Leonina,  številne prevode iz stare in nove grščine, latinščine, francoščine, angleščine in slovenščine v srbščino, iz stare grščine je prevajala v slovenščino.
    Pisala je kolumne u Književni reči, Teleksu, Vremenu, v mariborskem Večeru piše rubriko vsak teden že 16 let.