Filter by Oznake izdelkov
roman

Kuhinja z razgledom: eseji iz antropologije hrane

Kuhinja z razgledom je knjiga, namenjena gurmanom pa tudi vsem tistim, ki jih zanima, kje so naše korenine – hrana je temelj življenja, pa naj gre za pleme v pragozdu ali prefinjeni francoski dvor Katarine Medičejske. Da gre za vrhunska besedila, priča nagrada Mirka Kovača za najboljšo knjigo esejev v regiji, ki jo je prejel nekoliko krajši izbor pričujočih esejev, v srbščini objavljen pod naslovom Leteći pilav.

Copyright: Založba Goga
Leto izida: 2016
Število strani: 367
Vrsta: mehke platnice, trde platnice
ISBN: 9789612771300
ISBN: 9789612771072
mehke platnice V košarico24,90 

O knjigi

Zelenjava, sadje, meso, sladice; jedi in obredi, povezani s hrano. Od artičoke do torte, od moškega druženja ob žaru do silvestrske večerje. Profesorica antropologije antičnih svetov in antropologije spolov Svetlana Slapšak se v svojih besedilih igrivo sprehaja od zgodovine idej, povezanih s hrano, do povsem konkretnih receptov, ki prihajajo predvsem iz evropsko-mediteranskega prostora od zgodnje antike do danes, sprehodijo pa se tudi v Azijo, v amazonske gozdove in čas zgodnjih ameriških civilizacij.

Svetlana Slapšak

Svetlana Slapšak je diplomo (1971), magisterij  (1976) in doktorat (1984) zagovarjala na Oddelku za antične študije, lingvistična smer, Filozofske fakultete v Beogradu. Bila je ena izmed treh urednikov satiričnega časopisa študentov Filozofske fakultete v Beogradu, Frontisterion, ki je bil prepovedan 1970. Med leti 1968 in 1973, 1975-6 ter 1988-9 so ji odvzeli potni list; v tem času ji je prisluškovala tajna policija, večkrat je bila med zasliševanji podvržena fizičnemu nasilju. Kot predsednica odbora za svobodo govora pri Srbskem društvu pisateljev je med leta 1986 in 1989 sestavila in objavila preko 50 peticij, med njimi za osvoboditev  Adema Demaqija, Janeza Janše, Tomaža Šalamuna, Tomaža Mastnaka. Z možem je leta 1983 v Ljubljani organizirala peticijo proti smrtni kazni, leta 1991 pa akcijo Molk ubija, spregovorimo za mir. Udejstvuje se v akcijah za begunce v Sloveniji, številni intelektualci najdejo zatočišče v stanovanju Slapšakov v Ljubljani. Z gibanjem 1000 žensk za mir je predlagana za Nobelovo nagrado za mir.
Predavala je na številnih jugoslovanskih, evropskih in ameriških univerzah, bila profesorica za antropologijo antičnega sveta, študije spola in balkanologijo (2003-12) na ISH (Institutum Studiorum Humanitatis), dekanka ISH (2003-13). Glavna urednica časopisa ProFemina u Beogradu od 1994. Direktorica Srpskega kulturnega centra Danilo Kiš v Ljubljani (od 2009), direktorica Inštituta za balkanske in sredozemske študije in kulturo v Ljubljani (2009).
Nagrade: nagrada Miloš Crnjanski za eseje, 1990; American PEN Freedom of Expression Award, 1993; Helsinki Watch Award, 2000; Helen Award, Montreal, 2001. Leta 2015 je dobila za knjigo esejev o hrani Leteći pilav nagrado Mirka Kovača.
Objavila je več kot 50 knjig in zbornikov, preko 400 študij (lingvistika, antične študije, balkanologija, študije spola), preko 1000 esejev, roman Leon in Leonina,  številne prevode iz stare in nove grščine, latinščine, francoščine, angleščine in slovenščine v srbščino, iz stare grščine je prevajala v slovenščino.
Pisala je kolumne u Književni reči, Teleksu, Vremenu, v mariborskem Večeru piše rubriko vsak teden že 16 let.