Search
Generic filters
Filter by Oznake izdelkov
roman

Novosti pri založbi

 

V četrtek, 16. 11., je v knjigarni Konzorcij potekala novinarska konferenca Založbe Goga, na kateri smo predstavili šest knjižnih novostih, ki so izšle to jesen. Knjige, ki so bile v središču, so: Koma Tadeja Goloba, A si lahko vsaj enkrat tiho Ivane Djilas, A k i l e s Mirta Komela, Ženska hiša Mirane Likar, V gozdu Tane French (prevajalka Maja Novak) in Spoštovani žužki in druge srhljive zgodbe Maše Kolanović (prevajalka Seta Knop). Pogovor med avtoricama, avtorji in prevajalko je povezovala glavna urednica založbe, Jelka Ciglenečki.

Srhljivo dobre zgodbe

Kratkoprozno zbirko Spoštovani žužki in druge srhljive zgodbe hrvaške pisateljice Maše Kolanović, ki je izšla s pomočjo evropskih sredstev, je v slovenščino prevedla Seta Knop. V zgodbah srečujemo običajno-neobičajne značaje, ki tako ali drugače izstopajo iz svoje okolice. Obkroža jih svet reklame, površine, veleblagovnic, institucij – vsega, kar nadzoruje, diktira, usmerja, določa, peha v tesnobo in strah. Žužki v svoji drži ne popuščajo: vztrajajo v včasih absurdnem upiranju domnevnim samoumevnostim, formam in vzorcem, ki bi se jim morali priličiti, in tranzicijskemu sistemu, ki vse svoje adute stavi na trošenje materiala, čustev, ljudi. Žužki prečijo mejo med tragičnim, komičnim in celo fantastičnim.

»Izjemno inteligentno, hkrati toplo in humorno delo brez moraliziranja, o temah, ki se dotikajo prav vsakega od nas. Zgodbe se tičejo našega vsakdana, odtujenosti, tesnobe, potrošniške kulture, kulture, preseljevanje in hkrati ljubezni, ki vse to preveva in nadgrajuje. Hrvaški recenzent je zapisal, da je to »knjiga srhljivo dobrih zgodb«, in ne dvomim, da bo prevzela vsakogar, ki jo bo vzel v roke.« Seta Knop, prevajalka

 

Svetovna uspešnica

Zasluge za odličen slovenski prevod kriminalke V gozdu gredo Maji Novak, ki bo nadaljevala s prevajanjem preostalih delov irske kriminalne serije. Roman V gozdu je namreč prvi v seriji knjig pisateljice Tane French, ki jo mediji pogosto imenujejo »prva dama irske kriminalke« ter jo primerjajo s Patricio Cornwell in celo z Agatho Christie.

Zgodbo V gozdu pripoveduje detektiv Rob Ryan, ki pred vsemi skrbno skriva svojo preteklost. Toda ko začne preiskovati umor dvanajstletne deklice, ga preteklost in nikoli razrešeno izginotje njegovih dveh najboljših prijateljev iz otroštva dohiti in vse bolj se zdi, da sta primera povezana.    

Po knjižni predlogi je bila posneta tudi televizijska serija Umori v Dublinu.

 

Slovenski protesti skozi modernizem

Po uspešnih kriminalkah Medsočje (2018) in Detektiv Dante (2021) se je Mirt Komel z najnovejšim delom A k i l e s oddaljil od kriminalističnega žanra in se poigral z modernizmom Jamesa Joycea in stilom Vladimirja Nabokova. Inspiracijo za tekst je avtor dobil na protestih, ki so se v Sloveniji odvijali med leti 2012 in 2014, ko je nastalo tudi osrednjo poglavje romana.

A k i l e s  je roman, ki se v štiriindvajsetih urah, od jutra do jutra, odvije v Ljublabljani, prestolnici Zlovenije, kjer se ima zgoditi vstajniški Dogodek. Celotno dogajanje je podano s perspektive treh protagonistov: Leo je anarhist in špiker na RadioAktiv, ki živi na Željezniški postaji, od koder se bori proti Ablasti; njegova izmuzljiva punca Dea je komparaktivistka in študentka na Oddelku za duhoslovje Fakultete za umetnost in humanistiko; tretji člen pa je njen profesor komparaktivistike, negotovi in nemogoči antiheroj pripovedi. Njihove usode se prepletajoče »križem kradejo« prav tako kot stavki in skovanke tega romanesknega teksta.

 

Vsaka zgodba bi lahko bila roman

Mirana Likar je »prosti čas« med raziskovanjem in pisanjem romana Pripovedovalec (2020) namenila pisanju kratkih zgodb, ki so izšle pod naslovom Ženska hiša. Mnoge od teh zgodb so navdihnila njena potovanja in vsaka od zgodb je pravzaprav roman v malem. Prikazujejo izseke življenj na presečišču zgodovine, ki izbranim likom vzpostavi bolj ali manj smiselno preteklost in določi njihovo prihodnost. Toda še tako natančno odstiranje plasti iz posameznikovega življenja in njegovega doživljanja sveta se nikoli ne more sestaviti v zaključeno celoto.

Vojna sirota išče svoje starše; ostarela vdova drsi iz enega jezika v drugega, iz ene družine v drugo; deklica odkriva zapleteni svet odraslih; osamljeni Mostarčan zaman čaka na vrnitev izgubljene hčerke; detomorilka razkriva kompleksno zgodbo razpada neke države … Mirana Likar v svojih zgodbah vztrajno in sočutno opazuje, kako se njeni junaki trudijo sestaviti celotno sliko in rešiti svojo identiteto.

 

Kolumne, ki so prerasle svojo formo

Delo Ivane Djilas A si lahko vsaj enkrat tiho je hibrid med eseji, prozo in avtobiografijo. V knjigi se prepletajo esejistične zgodbe in družinske fotografije, kot jih je v objektiv ujel Peter Uhan. Gre za svojevrsten življenjepis sveta, v katerem živimo, saj pisateljica resnične zgodbe, kot jih zna izpisati samo življenje, izkoristi za razmislek o najrazličnejših družbenih fenomenih. Ob dramaturško izbrušenem, s humorjem podloženem pisanju imamo občutek, kot bi s pisateljico na kavču v dnevni sobi debatirali o ženskah, emigrantih, državljanstvu, politiki, gledališču, starševstvu, otrocih, predsodkih, epidemiji, feminizmu, solzivcu, zlorabah, optimizmu, neuspehu in predvsem o pogumu. O tem, da ne smemo biti tiho in da je »nekatere stvari preprosto treba narediti, ker je tako prav. In ker jih nihče ne bo naredil namesto nas.«

»Deset fotografij, ki so del knjige, pravzaprav funkcionirajo na enak način kot sami teksti – so osebne, zabavne in hkrati z neko svojo tematiko tudi resne.« Ivana Djilas

 

Nov primer Tarasa Birse

Po hudi nesreči, komi in dolgem okrevanju sta se na prizorišče vrnila tako Tadej Golob kot Taras Birsa. Tadej je v Komi, že peti knjigi iz serije o Tarasu Birsi, za izhodišče uporabil svojo osebno izkušnjo. Tadej se je pred dvema letoma pri plezanju hudo poškodoval, padel v komo ter se po tem lotil zahtevne fizične rehabilitacije, ki jo je tudi uspešno prestal. Če se je Tadeju zgodila nesreča, pa pri branju kriminalke Koma hitro spoznamo, da nesreča Tarasa Birse ni bila naključje in da je zanjo nekdo odgovoren.

Taras se po hudi nesreči na Polhograjski Grmadi prebudi iz kome. Ne le da ga čaka dolgotrajen spopad z zahtevno fizično rehabilitacijo, v njegovem spominu zija obsežna spominska vrzel. Vse je zaprto zaradi covida, zlovešče spremembe se odvijajo tudi na Generalni policijski postaji … Čeprav se Tarasovi sodelavci sprašujejo, ali je epidemija začasno opravila s hudim kriminalom, je resnica bolj temačna: pravo vprašanje je, kaj je njihovemu pogledu skrito.

Tadej Golob v Komi suvereno prestopa meje kriminalnega žanra in meri družbeno-politični utrip koronskega časa.