Prekleti pesnik tokrat opeva svojo muzo, ki je na pediestalu, nedosegljiva, neprimerljiva, a hkrati omahuje za isto mizo v poceni špelunki kot pripovedovalec in nabor prijateljčkov. Ženski ideal, srčna dama opevana s slovarjem trubadurske lirike, se spogleduje z nižinami Kosmačevega sveta. A pri tem avtor nikoli ne pristane na poceni ironijo. Svet, ki ga naslika, je realističen s pridihom baroka. Ljubezen je pač nekaj, česar se učimo tudi iz knjig. Pa vendar vedno boli čisto zares. V Bolgariji, Idriji, na grobu partizanskega heroja, kamor koli pač junaka žene splet norosti, bolečine in bevande.