sl / en
Košarica (0)

V košarici ni izdelkov.

Search
Generic filters
Filter by Oznake izdelkov
roman

Žrtev novega življenja

Roman Žrtev novega življenja je dragocen literarni vpogled v sredino 20. stoletja na Slovenskem, ki v ospredje postavi lik komunistke Mare. Čeprav sta ljubezenska zgodba in kriminalni zaplet večinoma plod domišljije, je roman poln zgodovinskih dejstev, kot je recimo praznovanje prvega maja v taborišču Gonars, zgodovinsko dokumentirane pa so tudi številne akcije OF v okupirani Ljubljani. Pisateljica mdr. tematizira bogato meščansko mladino, ki se s komunizmom ukvarja bolj iz dolgčasa kot iz prepričanja, pogumno obravnava spolnost, v ospredju pa so močni ženski liki. Pisanje Vaštetove v marsičem sledi žanru partizanskega romana in je obenem tudi odkritosrčen vpogled intelektualke, ki izpostavi pogosto nevidno, žensko plat vojne.

Ilka Vašte je roman napisala že leta 1959, a je besedilo zaradi uničujoče kritike tedanjega urednika pri Prešernovi družbi Miška Kranjca za več kot pol stoletja obležalo v predalu dedičev; zgodba o mladih komunistih tik pred, med in po drugi svetovni vojni se je Kranjcu namreč zdela neprepričljiva, glavni moški lik premalo očrnjen in prebogat, da bi se mu ‘splačalo pridružiti komunistom’, ženski liki pa naj bi premalo sledili svoji ‘živalski naravi’.

Copyright: Založba Goga
Dimenzije: 13 x 20 cm
Leto izida: 2017
Število strani: 374
Vrsta: trde platnice
Tiskana izdaja

Ilka Vašte

Ilka Vašte (2. 6. 1891 – 3. 7. 1967) je ena najplodovitejših slovenskih romanopisk, saj je z desetimi dolgimi romani na petem mestu med slovenskimi avtorji zgodovinskega romana.
Ilka Vašte je v Ljubljani končala učiteljišče. Službovala je kot učiteljica na Ciril Metodovi šoli v Trstu in kasneje na dekliški meščanski šoli v Ljubljani. Zanimala se je za literaturo in slikarstvo, ki se ga je učila pri Ivani Kobilica. Prve pravljice so izšle leta 1921, ki so vzbudile v mladih posebna doživetja pravljičnega sveta, v Mejaših pa je obudila narodni boj Slovencev z Langobardi.
Znana je bila po svojih globokih protiklerikalnih prepričanjih in liberalnih nazorih.
Po njej se danes imenuje ulica v Novem mestu.